Škornji - visoki
Opis

Zelo upoštevano obuvaIo alpskega območja so bili škornji z zavihami. Saj je za Gorenjce že v začetku stoletja zapisal Hacquet, da »hodijo vse leto v škornjih.«

Poleg visokih škornjev so na Koroškem obuvali tudi pol škornje, ki so segali do kolen; precej splošno so jih nosili tudi na Štajerskem." 

Pri opisovanju noše iz ljubljanske okolice je navedel Kordeš, da so »škorence narejene iz kravjega ali telečjega usnja, večidel z zavihki navzdol obrnjenimi, ki jih potegnejo čez koleno, kadar gredo čez vodo«, s čimer je tudi nakazal krojno značilnost teh škornjev, ki so zavihke prevzeli od nekaj starejše mestne noše. Po tedanji vojaški modi pa so se zgledovali iz gladkega usnja krojeni, značilno svetleči se škornji. ki so jih nosili, kot je bilo že omenjeno, na Štajerskem in na Primorskem. Od srede 19. stoletja so postajali do kolen segajoči škornji splošno obuvalo na Slovenskem, a so starejši možaki še v šestdesetih in sedemdesetih letih dajali prednost dolgim škornjem, ki so jih proti koncu stoletja zamenjali škornji z mehkimi golenicami, meksikanarji. 

Poleg škornjev so zlasti na Koroškem in Štajerskem obuvali tudi čevlje na vezalke in predvsem na Primorskem nizke čevlje, za katere so viri pri opisu moške noše iz Vipave navajali, da so »italijanski čevlji, ki imajo črne pentlje in so z velikimi žeblji na podplatih obiti.« Poleg teh pa omenjajo kot zelo priljubljene tudi čevlje z zaponkami. Škornje z zavihami, ki so bili v kmečki noši alpske skupine zelo priljubljeno obuvalo že od druge polovice 18. stoletja, so poznale noše višjega stanu že v baroku. Zavihki v naši, kmečki noši pa so znatno krajši. Mimo tega so se bidermajersko opravljeni meščani že od drugega desetletja 19. stoletja splošno obuvali v nizke čevlje, pri kmetih pa so bili škornji priljubljeno obuvalo tudi še v poenoteni noši. 

Nizki čevlji s petami - večinoma z modrimi nogavicami - so bili produkt baročne dobe in so v kmečko nošo alpskega območja zašli v začetku 19.stoletja.

Najprej so jih začeli nositi v krajih, ki so blizu trsta; od tod so se razširili tudi v sosednje alpske kraje.

 


Škornje izdeluje:

Štajnar Primož, s.p.

E-pošta: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
http://www.stajnar.com

Vizitka

Trigo d.o.o.

Naslov:
Laze pri Borovnici 1
1353 Borovnica

GSM: 040 878 400

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.