Telovnik - motiv: nagelj - planikaTelovnik - motiv: nagelj - planika
Telovnik - motiv: nagelj - planikaTelovnik - motiv: nagelj - planikaTelovnik - replika starega telovnika Moška nošaTelovnik - replika starega telovnikaTelovnik - moder vzorček Moška nošaTelovnik - moder vzorčekTelovnik - planika, klasjeTelovnik - planika, klasjeTelovnik - šopekTelovnik - šopekTelovnik - dve rožiTelovnik - dve roži

Telovnik

Opis

Na celotnem območju so oblačili čez srajco telovnike. Temeljni kroj starejših telovnikov sta sestavljala dva prednja in zadnji stan, ki so ga pri telovnikih iz prve polovice 19. stoletja rezali iz enakega blaga kot prednja.

Pri telovnikih, krojenih sredi stoletja, so namreč že začeli vstavljati za zadnjo stran drugo, cenejše blago. Brezrokavniki so bili krojeni zvečine enovrstno. Telovniki iz začetka 19. stoletja so imeli žepe našite na notranji strani, proti sredini pa so žepe že všivali na zunanjo stran. Vidnejši razločki so bili pri izvedbi ovratnega dela. V prvi polovici so prevladovali telovniki z ozkimi in stoječimi ovratniki, proti sredini stoletja pa se pojavljajo po tedanji meščanski šegi tudi pri kmečkih telovnikih različno oblikovane fazone. V prvi polovici in deloma tudi še na začetku druge polovice 19. stoletja so imeli telovniki poleg praktičnega tudi okrasni namen, ki se je kazal v uporabljenem blagu in barvi. Tako so še v tridesetih letih nosili na Gorenjskem, Primorskem in deloma na Dolenjskem in Štajerskem zvečine rdeče, škrlatne telovnike iz domačega sukna. Ponekod na Koroškem so jih v istem času oblačili predvsem mlajši in premožnejši ljudje. Poleg rdečih in drugobarvnih suknenih telovnikov in telovnikov iz domačega platna, ki so jih nosili predvsem ob delovnih dneh, pa so za pražnje dni že v tridesetih letih krojili brezrokavnike iz industrijskega blaga, kambrika, cajga, pikeja, manchestra in celo svile.

Posebno priljubljeno blago za izdelovanje telovnikov je postal od srede stoletja črn vzorčast žamet. Vsaj na začetku so opozarjali žametni telovniki na imovitejšega nosilca. Zaradi lepšega videza so imeli rdeči sukneni telovniki z zlatim trakom pošite robove na sprednjem delu in ovratniku in enako obšite gumbnice. Za škrlatne in žametne telovnike so bili značilni gosto našiti gumbi, ki pa tudi niso bili samo zaradi dopadljivejšega videza, saj imamo še za sredino stoletja pri opisu mandrijerske, to je tržaško okoličanske moške noše sporočilo, da »premožnejši imajo dve vrsti velikih srebrnih gumbov na opersniku. 

Nošenje telovnikov se je ohranilo do današnjih dni le še pri starejših ljudeh. Vsekakor pa je tudi v današnji kmečki noši telovnik že staromodnejši del noše. Že najbolj bežne primerjave s sosednjimi kmečki mi nošami dokazujejo, da so se začele kmečke noše širšega alpskega območja v prvi polovici 19. stoletja med seboj vidneje približevati, kar močno potrjujejo moški telovniki in prilegajoče se irhaste hlače. Telovnik je sodil med najznačilnejše kose moške noše; kmečka noša ga je v zelo kratkem času prevzela od srednjeevropske mestne noše, čeprav po zamudniškem posredovanju slovenskih meščanov


Pri nas izdelujemo vezene telovnike iz črnega in bordo rdečega žameta, lahko tudi druge barve.

Gumbi so gosto našiti na zeleni in rdeči filc.

Telovniki imajo žepe in ovratnike. (stoječe, ležeče) in so podloženi iz črnega bombažnega blaga.

Telovnike izdelamo po meri.

Motiv si lahko izbere vsaka stranka po lastni želji, lahko pa si izbere motiv iz naše galerije slik.

 

Vizitka

Trigo d.o.o.

Naslov:
Laze pri Borovnici 1
1353 Borovnica

GSM: 040 878 400

E-mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.