Gorenjske narodne noše so ene najbolj bogato okrašenih slovenskih noš. Osnova za našo tradicionalno narodno nošo, ki je prepoznavni znak za slovenijo, je prišla iz sosednje Avstrije. Z leti se je ta noša izoblikovala v nošo, kakršno poznamo danes. Ker se je gorenjska ljudska noša uveljavila kot narodna noša, je to prav gotovo največkrat uporabljena noša - nosijo jo tako člani različnih narodno zabavnih ansamblov, godb na pihala, pa tudi pri turističnih spominkih je največ lutk oblečenih prav v gorenjsko nošo. |
|
Ruta za slovensko narodno nošoRute so se pod gornještajerskim vplivom so se razširile že v začetku stoletja najprej po Štajerskem - rute so si moški zavezovali pod vratom. S Štajerskega so zašle tudi na Gorenjsko, Dolenjsko in Primorsko, kjer so bile priljubljeno dopolnilo starejši noši prav do njene opustitve.Moški so najpogosteje nosili pisane bombažne in volnene rute. za praznike pa običajno svilene. Ko so začeli sredi stoletja rute obenem z nošo opuščati, so si jih še nadalje, nekako do začetka 20. stoletja zavezovali okoli vratu mlajši moški k opravilom, ki so jim hoteli dati praznični poudarek, kot je bila na primer košnja, ali pa ob nekaterih večjih praznikih. |
|
Slovenski šopekRuta za narodno nošo Slovenski šopek je poustvaritev stare slovenske rute, ki se je uporabljala konec 18. stoletja. Za ta namen smo si joizposodili iz bogate zakladnice Gorenjskega muzeja. Poustvarili smo obliko in vzorec. "Originalna" je v barvi ciklame, dodali pa smo še tri tipično slovenske barve - Rdečo, Zeleno ter Oranžno. Ruta je velika približno 84 x 84 cm, z dvobarvnimi resicami.Uporabljen material 100% Diolen, resice pa so 100% Mercerizirani bombaž. |
KD Vinko Kože, foto: @Saša Urih