Untara

Krilo so ženske nosile pod krilom z modrcem (životcem) ali krilom, ki je bilo krojeno na pas. K delovni obleki so navadno oblekle le po eno spodnje krilo, za k nedeljski in ob drugih pražnjih priložnostih pa so si nadele tudi po več spodnjih kril.

Pražnja krila so bila navadno bele barve, na robovih okrašena in poškrobljena.

Da bi se spodnja krila videla, so ženske rade privzdignile zgornje krilo in tako omogočile, da so bila opažena tudi spodnja. Na Tolminskem je bilo celo v navadi, da so dekleta, ki še niso bila poročena, imela spodnje krilo nekoliko daljše od zgornjega.

Pravili so: "Če se je dekletom videl čiklč, išče poba."

Pražnja spodnja krila so bila po večini iz belega, tankega bombažnega ali lanenega platna. Na spodnjem delu so bile dodane ročno ali strojno izdelane čipke, za bolj bogat videz pa so nekatera krila imela na spodnjem delu dodan približno 20 cm širok naguban pas (volana). Teh pasov je bilo lahko tudi več. Ponekod so na spodnji del krila v raz¬maku nekaj centimetrov prišili rdeč ali črn svilen ali žameten trak, da se krilo ne bi tako hitro umazalo in da bi bilo hkrati videti lepše.

Spodnja krila, ki so se nosila k delovni obleki, so bila lahko tudi raznobarvna. Pogosta so bila rdeča, siva, svetlo modra ali vzorčasta krila (pike ali cvetlični vzorci). Bila so iz bombažnega platna, v zimskih mesecih, ko so grela spod¬nji del telesa, tudi iz flanele ali barhenta, redkeje iz volne. Znana so tudi dvojna spodnja krila iz flanele, polnjena z volnenim ali lanenim predivom, ki so jim rekli "bateranke". V obdobjih mesečnega perila so ženske ponekod nosile črna spodnja krila.

Večjih krojnih razlik med krili ni bilo. Lahko so bila ses¬tavljena iz petih pol, pri čemer so se pole od pasu navzdol širile. Prišite so bile na pas, ki je imel dva trakova, s katerima se je krilo zavezovalo. Spodnja krila druge različice so bila v pasu močno nabrana. Gubice so bile navadno globoke le po milimeter, lahko pa jih je bilo tudi do 480. Zato ne pre¬seneča podatek, da so za izdelavo spodnjega krila potrebovali tudi do štiri dolžine enojnega blaga - širina spodnjega dela krila je bila od dveh do petih metrov. Kot navaja Vida Čemažar: "Mama se je dostikrat pohvalila, da je v eno od njenih spodnjih kril šlo kar 10 m blaga." Tudi zato so krila, ko so se začela na posameznih mestih trgati, matere razparale in iz njih naredile srajčke za svoje otroke.

Untare izdelujemo iz belega bombaža in so iz dveh kosov, po želji lahko tudi iz enega kosa.

Zgornji del je pod pasom drobno naguban z močno nitjo in ima eno okrasno gubo. Na ta del je prišit volan, na katerem so zašite do tri okrasne gube. Na dolžini krila je prišita čipka, pas je krojen malo širše in na vsakem koncu je prišit še po en trak za zavezovanje.

Untaro zavežemo tako, da je razporek zadaj, trakova pa se prekrižano zavežeta spredaj.