Hlače iz lodna za narodno nošo

Že v začetku stoletja je Hacquet pri opisu moške noše zapisal, da »nosijo Kranjci tako ozke (tesne) hlače slabega kroja, da komaj pokrijejo zadnjico«. Tako je pokazal na krojno značilnost moških hlač, ki je nanjo nedvomno vplival rokokojski okus. Sestavljali sta jih dve, proti kolenu zožujoči se hlačnici, ki sta imeli na vsaki strani razporek z gumbi, zaponci ali trakovi za zavezovanje. Zgoraj so imele hlače pas.  Bistvena krojna značilnost teh hlač je bila, da so bile kratke in priležne in so segale nekako do pod kolen. Iz istega kosa blaga je bil vrhu hlač pravokotno rezan in zaobljen kos blaga, ki naj bi prikril hlačni razporek Ta del so zapenjali na pas z gumboma. Pod pasom, na sprednji strani, sta bili vodoravno vrezani gumbnici.

Irhaste hlače so izdelovali domači krojači iz črno ali rjavo barvane ovčje, kozje, jelenje in gamsove kože. Enako so krojili hlače tudi iz domačega, navadno črno barvanega platna, meziana in sukna, ter lodna. Že v tridesetih letih pa so izdelovali hlače tudi iz kupljenega bombažnega blaga, cajga, cvilha in sukna. V krajih, kjer se je noša alpskega oblačil nega območja stikala z mediteransko, so nosili poleg temnih usnjenih tudi bele suknene hlače, kot pravi poročilo iz snežniškega gospostva 1838. leta: »skoraj vsi moški nosijo kratke, črne usnjene, nekateri pa tudi bele volnene kratke hlače«. Po opisu noše za glavno občino Kostanjevico na Dolenjskem so nosili v delovnih dneh v tridesetih letih »večinoma kratke, nekoliko čez kolena segajoče hlače iz domačega, črno barvanega platna, ob nedeljah in praznikih pa iz črnega kozlovskega usnia«. Približno enako nošnjo hlač sporočajo viri tudi za drugo alpsko območje. Proti sredi stoletja, ko so začeli nositi nekoliko manj tesne irhaste hlače, so jih oblačili tudi že v delovnih dneh. Kljub temu pa so veljale bogatejše izvezene irhaste hlače za del oprave premožnejših kmetov, ki so se ob nedeljah postavljali z njimi. Proti koncu stoletja pa so bile staromodno oblačilo starejših možakov v odročnejših krajih. 

Platnene, suknene in irhaste dokolenske hlače so imele v kroju, barvi in blagu najbližjega vzornika na sosednjem avstrijskem ozemlju. Tako so na južnotirolskem območju nosili moški podobne hlače, ki so nedvomno vplivale na nošenje dokolenskih hlač pri nas, pa tudi glede krojenja in okraševanja.  Gotovo so irhaste hlače velikokrat prinašali s seboj furmani in prekupčevalci. Podobno kot na Tirolskem so tudi naši kmečki krojači vezli hlače na sprednjem delu hlačnic s povoskanim rjavim in črnim lanenim sukancem in prav enako šivali okraske, tako da so naredili med obema šivoma plastičen rob, ki je še povečal lepši videz hlač. V prvih desetletjih 19. stoletja so v moški noši alpskega ozemlja nekajkrat izpričane tudi naramnice. Tako je v začetku stoletja zapisal Hacquet pri opisu moške noše z Gorenjskega, da »nosijo mnogi nararmnice«, ki so bile po istočasni upodobitvi precej široke, s prečnim delom na sprednji strani. Naramnice je upodobil Goldenstein tudi pri moškem iz Smlednika, nekaj let kasneje pa je o njih zapisal Kordeš, da so »mnogobarvne naramnice (gavtre, preramnik) domače proizvodnje«, in istočasno pri opisu bohinjske moške noše, da so »naramnice, gautra, večidel zelene barve in volnene, često tudi iz svilenega blaga in podložene s platnom«. Vsekakor pa je začela proti sredi stoletja nošnja naramnic pojenjevati, kot so sporočili tudi iz postojnskega gospostva : »kmetje nosijo hlače navadno brez naramnic, bržkone zato, ker naramnice kmalu povzročajo kmetu težave pri hoji, stoji in pripogibanju«. Omenjene kmečke naramnice pa so že čez nekaj desetletij nadomestile kupljene, navadno elastične. Praktičnemu in okrasnemu namenu so rabili moški pasovi, ki so si jih opasovali na prehodu v 19. stoletje le še nekateri. Teh približno dve pedi širokih in do poldrugega metra dolgih pasov rdeče ali višnjeve barve pa že sredi prve polovice 19. stoletja ne omenjajo več. Takrat so jih nosili le še starejši, staromodno opravljeni moški.

Hlače izdelamo po Slovenskih krojnih polah ter s slovenskimi vezenimi motivi.